Da bi se seznanili z najredkejšimi gojenimi biseri, bomo morali iti z vami, dragi bralci, na obale sončne Kalifornije in se še enkrat spomniti španskih osvajalcev.
Črne bisere novega sveta je odkril osvajalec Hernan Cortes leta 1533 v tistem delu morja, ki se danes imenuje Kalifornijski zaliv. Morje je dobilo ime po krutem in pretkanem osvajalcu, ki je uničil na tisoče civilistov starodavne inkovske civilizacije.
Veliko filmov in zgodb je posvečenih temu morju, vendar ni znano pod imenom Cortezovo morje: zunaj Mehike se imenuje preprosto Kalifornijski zaliv.
Posebna in eksotična lepota Cortesovega bisera je postala neprecenljiv zaklad. Črni mavrični biseri, ki so postali najpomembnejši izvozni izdelek. V Novi Španiji so ti biseri po vrednosti presegli celo zlato in srebro.
Ti črni biseri prihajajo iz dveh vrst ostrig: panamske ostrige (Pinctada Mazatlantica) in ostrige Pteria Sterna (pacifiške krilate ostrige).
Zlasti slednji lahko ustvari izjemno edinstvene bisere z izrazitimi prelivi in odtenki, kot jih ni noben drug biser, ki je bil kdaj najden.
Naravne bisere so zbirali naslednjih 300 let (od sredine 17. stoletja). Toda gradnja Hooverjevega jezu je porušila ravnovesje podvodnega sveta v Kalifornijskem zalivu, kar je vplivalo na število ostrig. To je zmanjšalo proizvodnjo naravnih biserov.
Tehnološki inštitut Monterrey v Guaymasu je leta 1993 začel preučevati gojenje biserov, leta 1996 pa so izdelali prvi poskusni okrogel biser.
Vsako leto v teh vodah vzgojijo le 4000 biserov, zaradi česar so najredkejši gojeni biseri.
Le 30 odstotkov izdelkov je okroglih. Preostali biseri se imenujejo Mabe – znani tudi kot polovični biseri ali mehurčasti biseri.
Nakit iz polkrožnih biserov Cortez izgleda impresivno:
Najbolj zaželena pa je seveda klasična oblika biserov!
Biseri morja Cortez so popolnoma surovi; niso polirani, beljeni, obsevani, premazani ali umetno barvani.
